Osem žensk. Osem osumljenk. En umor. Le katera izmed njih je morilka? That's the question! In tu se začne umazana igra.

Ženske se med seboj tako sladko sovražijo, da jih je več kot užitek opazovati v prav vseh prizorih. To me malce spominja na Sartre-jevo Zapra Vrata ali na Kocko, kjer je posameznik postavljen v prostor brez izhoda, kjer si more kratiti čas z ljudmi, ki jih le stežka prenese. In psihološka igra se začne. Ena proti drugi, dve proti eni, vse proti eni,... Prepiri, prepiri, prepiri. Izvrsten scenarij nam posreduje tehtno premišljene in precej zapletene podatke, s katerimi se zgodba bolj in bolj zapleta, vsi podatki pa se navezujejo na naslednje in tako dalje do konca, ko seveda pride do velikega finala. Razkrije se, kdo je ubil edinega moškega v hiši, ki kot edini predstavnih močnejšega spola nekako pokvari žensko idilo. Ja, film čisto posvečen ženskam. V filmu se moški pojavi le v par sekvencah, vedno s hrbtom obrnjen, njegov obraz vidimo le enkrat, pa še to le za mili sekundo, spregovori pa takointako ne. In zagotovo ne boste uganili, katera je morilka!

Posebej izstopajo glasbeni vložki, v katerih se dame predstavijo vsaka v svoji luči. Prav ti glasbeni vložki pa preveč spominjajo na kak odrstki preformance kot pa na filmski vložek. Prav ti preveč očitno izpostavljeni vložki mi malce pokvarijo užitek nad filmom, saj bi brez njih tudi uspel, čeprav ga le-ti naredijo nekaj za posebnega.

Pri igralskih kreacijah, ki so jih prikazale francoske igralke treh generacij, si vse zaslužijo pohvalo, saj so bile več kot prepričljive, dokazale so pa tudi pevske in plesne talente. Malce pa vseeno izstopa Isabelle Hupert, ki je prav narejena za vlogo "stare" device, ki večno sanja o moških. To je veliki šok, če pomislim na njeno zadnjo vlogo v Učiteljici Klavirja, je je bila tam čisto nasprotje. Izjemna igralka, ki ji ni take daleč naokoli.

Film pa totalno razočara, ko se spusti v preveč hollywoodizirane lezbične variante, kar sem tudi malo Lynchu zameril, samo da tam še gre. Pa če malo bol natančno pomisliš, če ni moškega v filmu, se lahko že nekako ženske med sabo zmenijo. Samo malo preveč iz konteksta in popolnoma odveč, tako da pokvari celoten film.

Film, pri katerem se nasmejiš, za to gre predvsem zasluga izvrstnim igralkam in scenariju. Zagotovo eden boljših tega leta in osvežitev predvsem popcorn produkciji, ki se po večini vrti po kinematografih.