Clint Eastwood je s Punčko za milijon dolarjev povsem zasluženo pobral štiri najpomembnejše oskarje, za najboljši film, režijo, glavno igralko (Hilary Swank) ter stranskega igralca (Morgan Freeman). Punčko za milijon dolarjev je film o boksu, upanju in zaupanju, moči in nemoči, zmagoslavju in bolečem porazu.

Frankie Dunn (Clint Eastwood) je ostareli in zagrenjeni boksarski trener, ki trenira izključno moške. Na vrata njegove telovadnice nekega dne potrka Maggie (sijajna Hilary Swank) in ga prosi, če bi se posvetil njej in jo vzel pod svoje okrilje. A Frankie jo šovinistično in hladnokrvno odkloni. Ker je plačala članarino za telovadnico za naslednjih šest mesecev, Maggie pridno trenira in upa, da se bo srce legendarnega trenerja omehčalo in da ji bo prav on omogočil, da bodo njene sanje zaživele. In sanje se ji uresničijo. S Frankijem začneta trdo garati, Maggie pa pridno premaguje vse tekmice in zaslovi.

Zgodbo nam Eastwood prikaže na izredno iskren in preprost način, kar pa gledalca emocionalno stre in prikliče solze v oči. Boks je zgolj posredna zadeva, veliko več pomena je dodeljeno karakternemu orisu dveh glavnih likov. Je odlična psihološka študija o moškem, ki je hotel biti oče, in ženski, ki je hotela imeti očeta. Boks se za Maggie predstavljal odrešitev iz pustega, turobnega življenja, v njem je videla vozovnico za pobeg iz bede vsakdanjega, obupnega življenja. Bil je njena ena in edina velika ljubezen. Boks je bil edino področje, kjer je vedela, da lahko uspe. Bil je edina svetla točka v njenem mračnem življenju. Temačnost in globina zgodbe je odlično stilistično prikazana z temačno fotografijo, ki naredi prav morbidno atmosfero, v kateri je sen o »ameriškem snu« bolj kot ne nedosegljiv. Življenje na robu revščine, ki ga je živela Maggie, je brez svetlih trenutkov. Marsikdo sanja, vendar večini ni omogočeno, da bi se jim želje uresničile, pa naj si bo zaradi materialnega stanja oz. fizičnih sposobnosti. Maggie so se na veliko odprla vrata, vendar prav tako hitro so se ji tudi zaprla. Punčka za milijon dolarjev prikliče na dan problem evtanazije ter posreduje z alternativno resolucijo ter tako posledično ostane zasidrana v srcih gledalcev.

S tem filmom je Clint Eastwood dokazal, da še ni primeren za odpis. Uspelo mu je ustvariti mojstrovino, filmsko bravuro, ki se ne naslanja na moraliziranje in ohlapno melodramatičnost. S klasično tematiko se je spoprijel na konvencionalen način, vendar končni rezultat presega meje konvencionalne simbolike in ustaljenih filmskih norm. Uspelo mu je narediti povsem življenjski film, ki je nedvomno eden iz med vrhuncev njegove pisane kariere ter eden najboljših filmov, ki so prišli iz Hollywood v zadnjih letih.