Po Prežečem tigru, skritem zmaju in Junaku je pred nami še ena velika, pompozna, akcijska, epska drama, postavljena v obdobje antične Kitajske. Zadnja filmska stvaritev režiserja Zhang Yimoua je nedvomno nadgradnja Junaka, s katerim je pred kratkim kraljeval na svetovnih filmskih platnih.

Nekoč cvetoča dinastija Tang je v zatonu. Po vsej deželi divja nemir, saj bije pokvarjena oblast krvave bitke s številnimi uporniškimi skupinami. Najmočnejša med njimi je Hiša letečih bodal. Ker se njihova moč in odločnost narediti spremembe vedno bolj večata, se oblastni možje odločijo za protiudarec. Kapetanoma Leu (Andy Lau) in Džinu (Takeshi Kaneshiro) pošljejo na misijo, da ulovita novega voditelja nevarnih "letečih bodal", za kar pa je potreben prefinjen načrt. Džin se tako mora pretvarjati, da je osamljen bojevnik po imenu Veter. Pod krinko reši zaprto revolucionarko, slepo lepotico Mei (Zhang Ziyi), bivšo članico "letečih bodal". Kmalu si pridobi njeno zaupanje ter jo pospremi do skrivnostne Hiše letečih bodal. Zahrbtni načrt sicer uspeva, a kaj ko se protagonista na dolgi poti zaljubita. Vendar pa revolucionarna aktivnost in ljubezen ne moreta živeti v simbiozi. Na poti do Hiše, večinoma skozi prostrane gozdne širjave prečudovite kitajske pokrajine, preti velika nevarnost s strani številnih izvrševalcev oblastnih ukazov, katerih pot prekrižata, saj jih le-ti ne spustijo naprej brez boja.

Hišo letečih bodal je najbolje označiti z eno besedo – spektakel. Najbolj prepričljiva komponenta filma je tehnična dovršenost. Estetsko povsem mikaven in privlačen film popravi pomanjkljivosti in luknje, ki jih pusti spletkarska zgodba. Največji problem je ponovno zgodba, ki ni niti malo tako dovršena kot pri Prežečem tigru, vendar pa kljub temu ni tako za lase privlečena in statična kot v Junaku. Resda v tem žanru več ni moč postreči s čim novim, razen s spektakularnimi sekvencami, polnimi fantastičnih vizualnih efektov. Yimou tokrat, za razliko od Junaka, ne postreže na pladnju s prekomerno motečimi političnimi idejami, njegova režija v Hiši letečih bodal prav nič ne vsiljuje s pretencioznimi, kvazi globokimi mislimi, odlična igra obeh glavnih igralcev pa zgolj potrjuje visok nivo, ki ga Hiša letečih bodal drži vse do zaključnega akta. Yimou ustvari svet poln prevar, političnih in ljubezenskih intrig. Morda je prav zaradi rapidnih preobratov v zadnjem aktu filma, užitek nad celotnim izdelkom pokvarjen, nikakor pa ne morem trditi, da Hiša letečih bodal ni izjemen film.