Veliki zmagovalec beneškega filmskega festivala, kot tudi 14. LIFFE-a, je resnično božanski film.

Ivan (Ivan Dobronravov) in njegov starejši brat Andrej (Vladimir Garin) sta mlada fanta, ki ju vzgaja mati samohranilka. Po dolgih dvanajstih letih pa se nepričakovano vrne oče (Konstantin Lavronenko). In moški del družine se poda na potovanje, kjer bosta lahko Ivan in Andrej do podrobnosti spoznala svojega očeta, njegove krute metode ter neizprosen vzgojni pristop. Medtem ko se Andrej brez težav pokori očetovi nadoblasti, se mlajši Ivan ne pusti tako zlahka. Trmast in vztrajen se bori in si ne pusti prati možganov ter se pokoriti očetu. Kar pa ima lahko tudi posledice.

Mračna, človeška zgodba, na trenutke skorajda preveč, vendar v celoti zaokrožena v izvrsten majhen film. Povsem dodelani karakterji ter še posebej izvrstna igra vseh prisotnih (še posebej pa Ivana Dobronravova, ki je nekakšen ruski Haley Joel Osment, vendar toliko boljši) je le eden iz med biserov. Film enostavno očara z iskrenim, bolečim, psihološkim, analitičnim pogledom v odnos oče-sin. Morda malce tuj element, vendar še vseeno dovolj domač in dovolj dobro insceniran, da prepriča na vseh možnih straneh. Naturalističen pristop ter popolno obvladovanje dogajanja odlikujeta režiserja Andreija Zvyagintseva, čigar Vrnitev je njegov prvi film sploh. Zagotovo si poleg že vseh prejetih nagrad zasluži tudi velikega Oskarja!

Definitivno eden boljših filmov, ki te spremlja še dolgo po ogledu. In dobro tako, saj pride poanta za tabo in ti pusti prosto interpretacijo. Resnično vredno ogleda!