Grace (Nicole Kidman) se na begu zateče v zakotno mestece Gogo, pardon - Dogville. Skrivnostno tujko vaščani sprejmejo velikodušno, kljub razpisani tiralici. V zameno za varstvo, ponudi pridna Grace svojo telo za razna dela. Čeprav v Dogville nihče ne potrebuje nobene pomoči, začnejo vaščani njeno dobrohotnost in preprostost izkoriščati in Grace postane njihova sušnja, deklica za vse. Izkoriščanje se začne. Tako postane navidez brezmadežna Grace vrtnarica, varuška, prostitutka ter še marsikaj drugega. Vendar se vse le še stopnjuje. Sama pa ugotovi, da se iz Dogvilla ne da pobegnit. Slej ko prej, postaneš del njega.

Tako kot v prejšnjih Von Trierjevih filmih so tudi v Dogville liki perfektno zasnovani, igralci pa le še dodajo svoj prispevek in s tem piko na i. Vsi so prepričljivi, pa čeprav so njihove vloge časovno dokaj omejene. Posebej izstopa Gracin ljubeči zavetnik Tom (Paul Bettany), ki je nedvomno najboljša izbira za vlogo tega sramežljivega, bojazljivega, naivnega "loleka". Glede Nicole Kidman pa to. Dejansko je odlično opravila s to težavno vlogo. Vendar sem imel občutek, da bi lahko odigrala še bolje, mnogo bolje. Če pomislim, kaj je Von Trier izvlekel iz Bjork ter Emily Watson, je Kidmanova daleč zadaj.

Film je dejansko genialna mojstrovina, s tem se bodo mnogi strinjali. Jaz bi se tudi, vendar se nikakor ne morem. S tehnične plati, scenarij, režija, igra, definitivno, po idejni plati pa ne, nikakor! Dogville postane prispodoba za ZDA. Vaščani so pa potemtakem le enostransko označeni, kot arogantni, pohlepni, nemoralni, čudaški prepotentni posiljevalci in izkoriščevalci, ki imigranta najprej sprejmejo medse, nato ga pa začnejo zlorabljat na vse možne načine. Takih ljudstev bi moralo biti čimmanj, zato jih je edino dobro eliminirati, enostavno pobit, čim prej - s tem pa zagotoviti pravičnost in opravičiti takšno maščevanje. Maščevanje je sladko in na koncu je Grace tista, ki se smeji. Maščuje se vaščanom za nemoralno, nečloveško, ponižujoče izkoriščanje, obtoževanje in mučenje. Tako je sovražnik premagan v provokativnem, kontroverznem, barbarskem finalu, kar že Von Trier stopnjuje s sklepno pesmijo (Young Americans). Enostavno preveč antiamerikanizma, preveč poudarka je na tem, saj enostavno preveč izstopa, to pa do te mere, da filma ne odobravam v celoti.

Eksperimentalen, filozofski film, kjer Von Trier pošlje Nicole Kidman na krišev pot. Osem devetin filma (ima 9 poglavij) je genialnih, zadnje poglavje tudi (po svoje). Edini problem nastane, če se z videnim ne strinjaš (ne odobravaš). In jaz ga ne!