Nov slovenski film z naslovom Ljubljana, je dobrodošel znanilec, za marsikoga zelo potrebnih sprememb, kot so naprimer bolj kompromisni, provokativni in brezkompromisni elementi. Vse manj je namreč filmov, ki bi nas razjezili, osupnili, užalili ali sprovocirali, a je drugi celovečerec režiserja in scenarista Igorja Šterka na dobri poti do omenjenega cilja. Podobno kot v filmih V leru ali Kruh in mleko zbuja Ljubljana vtis avtentičnosti in pristnosti časa v katerem živimo. Šterkov film ima dva zelo pomembna elementa - dramo in občutek za realnost, prav tako pa je zelo vizualno atraktiven, saj je prikazanih kar nekaj rave party-jev med drugimi tudi zloglasni berlinski Love Parade. Prav tako smo priča nekaj nevajenih šokantnih posnetkov, kar je eden izmed razlogov, da je sprejem filma med gledalci relativen. Nekateri razočarani, drugi navdušeni. Gre namreč za brezkompromisen, oseben in dosleden film, ki se nikomur ne prilizuje.

Zgodba govori o petih mladih ljudeh, ki vsak na svoj način vstopajo v svet odraslih. Droge in rave party-ji so njihova zabava in vsak jih doživlja po svoje. Gre za pet različnih zgodb, ki so nam predstavljene z namernimi luknjami, tako da postanejo izrezani dogodki enako pomembni kot tisti, ki jih vidimo. Gledalec nikoli ne izve, kaj se je dogajalo v izpuščenih delih, torej si mora dogajanje predstavljati sam, te tehnike snemanja pa pri večini filmov, ki so v glavnem ameriški, ne poznamo zato, zna biti to za marsikoga moteče, za druge pa spet obratno, saj nam film ne dovoli čustvene nevpletenosti.

Film je tekmoval na rotterdamskem filmskem festivalu, a ni požel željenih uspehov, saj, kot pravi režiser Igor Šterk, v mednarodnem filmskem poslu, brez povezav, lobijev in znanstev ne moreš nič.

Kot zanimivost velja omeniti za koliko se prodajajo slovenski filmi tujim televizijam - V leru, ki so ga prodali kanalu Art, jim je prinesel 120.000 DEM, Varuh meje Maje Weiss je od iste televizije dobil 240.000 DEM, film Ekspres, ekspres pa je bil prvi slovenski film, ki se je vrtel v redni kinodistribuciji v eni od držav Evropske unije po več kot tridesetih letih.