Denzel Washington, letošnji dobitnik Oskarja za glavno moško vlogo v filmu Training day, je vsekakor eden najboljših filmskih igralcev v zgodovini Hollywooda, kar vedno znova dokazuje predvsem s tem, da odlično in prepričljivo odigra kakršnokoli vlogo. V filmu, ki mu je prinesel Oskarja, je naprimer igral popolnoma negativno osebo (pokvarjenega policista), še prej se ga spominjamo kot pobeglega sužnja (Slava), nepozaben pa je bil s svojo vlogo slavnega boksarja Hurikana. Danes pa nas v kinematografih navdušuje kot obupan oče, ki je za svojega sina pripravljen storiti vse. S srce parajočo vlogo je očaral ameriško in svetovno javnost, vendar slednja ni bila tako naklonjena filmu, kot njegovi predstavi. Številni kritiki filmu namreč očitajo preveč sentimentalnosti in pa, da je film preveč ameriško obarvan. Ampak, saj film je konec koncev ameriški in govori o ameriškem problemu socialnega varstva oziroma celotnega ameriškega sistema!

Dejstvo je, da ima film globino, ki nas ne pusti neprizadete in ravnodušne, ampak je sočustvovanje najmanj, kar gledalec doživi ob gledanju te drame režiserja Nicka Cassavetesa. Film več kot očitno kritizira sistem zdravstvenega zavarovanja in celoten sistem kot tak v ZDA. Film odlično prikaže zgodbo z vseh plati, ki so udeležene. Naprimer perspektiva policista, ki mora rešiti primer ugrabitve – rešiti talce in ujeti ali ubiti ugrabitelja – ne da bi vedel za zgodbo, ki se odvija v ozadju in ki je pripeljala do ugrabitve, ker le ta ni njegov problem. Potem nam predstavi novinarsko delo, ki se prav tako ne zmenijo za zgodbo, ki teče v ozadju , ampak samo opravljajo svoje delo – poročati o poteku ugrabitve in razreševanju primera. Tako ima ves svet pred sabo še eno kriminalno dejanje – ugrabitelj se je s talci zaprl v bolnišnico in zahteva, da je njegovega sina uvrstijo na seznam za nujno presaditev srca. Kaj vse se dogaja v ozadju, pa jih ve le peščica….

John Q. Archibald je kljub skromnim materialnim dobrinam srečen ob svoji ženi in edincu, na katerega je še posebej ponosen. A nekega dne se sinček Michael zgrudi sredi baseball tekme in starša se znajdeta pred krutim dejstvom: zaradi težke okvare srca je Michael obsojen na smrt, če mu ne presadijo srca. A presaditev stane, Johnovo socialno zavarovanje pa ne zadošča za kritje te drage operacije. Ko izgubi upanje ob nenehnem tekanju od okenca do okenca birokracije, je prisiljen storiti tisto, kar mu lastna načela prepovedujejo: terorizirati. Tako v bolnišnici obišče najbolj priznanega srčnega kirurga, mu zagrozi s pištolo in se skupaj s še nekaj naključnimi talci zapre v oddelek nujne pomoči. Med njimi se splete močna vez, saj prav vsi sočustvujejo z njim in mu na koncu stojijo ob strani, medtem, ko se sam bori, da bi sinu presadili srce.

To je film o človeški volji in pogumu, ki nas navduši in prevzame in nas prisili razmišljati o problemih kot so naprimer vse večje socialne razlike v današnji družbi.

Film ima sicer svoje pomanjkljivosti, a najbrž so ravno zaradi tega k projektu povabili Denzela Washingotna , ki pozornost od teh napak pritegne s svojo odlično igro.

Ogled filma je nedvomno priporočljiv!