Veronica Guerin, kot končni izdelek, deluje kot križžanec med resnično zgodbo in krimičem, ki jih vrtijo komercialne slovenske televizije. Torej klavrno. Vendar drugega ni moč pričakovati, če se Hollywood spoprime s tematiko, ki sega preko njegovih meja. Tako je vse posploššeno, pohollywoodizirano. Ne morem si pojasniti, da Joel Schumacheru sploh šše dovolijo snemati filme, kljub nizanju gromozanskih polomij tipa 8 Milimetrov, Telefonska Govorilnica, Batman in Robin, Batman Forever in podobnih. Z Veronico Guerin se je Schumacher podal na Irsko, kjer pa vse (seveda) deluje v stilu Hollywooda. Veronica (Cate Blanchett) novinarka časopisa Sunday Independent - žživi v idilični družžini, svet okoli nje pa je dekadenten, na robu propada. Vso dogajanje je tako ozko zastavljeno, da vsi liki delujejo izgubljeni, kar pa je posledica skopega in indolentnega karakternega razvoja. Veronica Guerin postane tipična hollywoodska junakinja. Vendar je navkljub zaduššljivi atmosferi igra Cate Blanchett, predvsem pa njen brezhiben irski akcent edino, za kaj je film vreden ogleda.

Film (skorajda) nehote prikliče na dan pereče dejstvo, da na kriznih žžarišščih, pri opravljanju svojega dela, umira vedno več novinarjev. Veronica Guerin je le ena izmed njih, ki je morala umreti, ker je hotela sporni zadevi priti do dna. Schumacher dodeli premalo poudarka omenjenemu problemu, kljub temu da je konec koncev prav to ena izmed glavnih poant filma. Dodatno zmedo ustvari Schumacher z izbiro izredno neprepričljivo strukturo filma. Razplet je prikazan že v prvih petih minutah, v nadaljevanju pa nam le površšinsko predstavi predhodno dogajanje, ki je privedlo do tragičnega zaključka. Gledalec, v upanju na morebitno razjasnitev dejstev in vrhunec, ostane praznih rok. Patetični epilog pa le pripomore k temu, da je ob koncu glavobol šše večji kot pa žže med samim ogledom filma.