Tracy je čisto normalna najstnica, natančneje trinajstletnica. Živi z bratom in mamo, Mason (Brady Corbet) in Melanie (Holly Hunter). Še vedno se igra z punčkami, je vzorna učenka ter nasploh pridno dekle. Ampak Tracy se poskuša spremeniti, in to za 300 stopinj. Spoprijatelji se s Evie (Nikki Reed), najbolj priljubljeno bejbo na šoli. Evie seksa, se drogira, kadi, pije in je nasploh čisto nasprotje Tracy. Dekleti postaneta najboljši prijateljici, v mirno družinico pa Tracy prinese samo en veliki kaos.

Trinajstletnici je nedvomno odraz današnje družbe, sploh ameriške. Naivnost najstnikov pomeni tragedijo za družino, vsaj v tem filmu. Večni prepiri in nesoglasja med uporniškimi pubertetniki in največjimi sovražniki, starši. Čas, ko otroci stopajo v svet odraslih, ko hočejo na vsak način biti starejši, biti cool. S tega stališča film poskuša predstaviti realnost, vendar spodleti. Glavni razlog je v razvijanju likov, njihovi karakterizaciji. Enostavno prehitro se vse dogaja, prehitro, da bi bilo povsem verjetno. Tracy se iz pridne punčke preobrazi v problematično najstnico tako hitro, da njeni razlogi, motivi za dejanja skorajda izostanejo (oziroma dobimo zgolj skopo obrazložitev). Seveda, hotela je biti priljubljena, hotela je izstopati od povprečja, njena naivnost pa je še samo pripomogla k temu, da je njena družina, tako kot ona, nosila posledice njenih nepremišljenih dejanj. Vendar pubertetniki so takšni; trmasti, svojeglavi, jezikavi in predvsem naivni. Morda se tudi Rachel Evan Wood preveč trudi, da bi uspešno prepričala s svojo igro, vendar ji to bolj ali manj ne uspe.

Film kljub vsemu deluje kot parabola in popravi grenak priokus s naukom, ki ga je moč izluščiti na koncu.