Bob Harris (Bill Murray) je muhast, melanholičen, zdolgočasen filmski igralec v krizi srednjih let, ki se znajde v Tokiu, kjer snema reklamo za viski. Charlotte, brhka dvajsetletnica (Scarlett Johansson) je v Tokiu skupaj z možem Johnom (Giovanni Ribisi). Ker pa je John izredno zaposlen, se Charlotte dolgočasi, hkrati pa zgublja potrpljenje in zaupanje. Nakar se Bob in Charlotte srečata v baru hotela, kjer prebivata. Tako se spoprijateljita in doživita Tokio v popolnoma drugi luči.

Izgubljeno s prevodom je iskren, sproščen film. Vsebuje izredno dosti inteligentnih dialogov ter predvsem duhovit humor, ki pa skupaj z enkratno interpretacijo Billa Murraya dobi na pomenu in genialnosti. Zgodba je povedana tako iskreno, sproščeno, da je moč le uživati. Tako Sofia Coppola pričara Tokio kot nekakšno veliko, nedosegljivo, tuje mesto, kjer se dva popolna neznanca srečata in se navdušita drug nad drugim, dve sorodni duši, postaneta prava prijatelja, čeprav se ljubezensko ne zapleteta, vsaj ne v pravem pomenu. Tokio postane mesto, kjer bi lahko dva tujca ponovno zaživela, skupaj. Sčasoma postaja bolj domače, bolj dostopno, interesantno. Sofia Coppola si zasluži vse pohvale za svoj enkraten scenarij ter za še bolj prepričljivo režijo. Njen talent in svojevrstnost izžarevata, saj ji uspe pričarat film z izredno dodelanimi liki, zanimivo zgodbo ter mnogimi komičnimi vloški, ki delujejo tako sveže, čeprav ne ponudijo ničesar novega. Poleg tega pa v kader vplete tudi mikrofon. (opazit ga je možno v skoraj vseh prizorih).

Izgubljen s prevodom je romantična komedija, ki ne pretirava z romantiko ne s komiko, to pa je eden izmed razlogov, zakaj ogled filma toplo priporočam.