Gregory Hoblit, režiser najnovejše vojne drame Hart's War, je sicer bolj poznan kot ustvarjalec serij "L.A. Law" in "NYPD" in avtor filmov Primal Fear, Fallen in Frequency, a se je tokrat odločil za ustvarjanje, njegove sicer prve vojne patriotske drame o junaštvu ameriškega posameznika in vojske kot celote, ki vedno znova dokazujejo, da je Amerika kljub vsemu hvalevredna država. Tokrat je glavno vlogo ponudil nepozabnemu in neuničljivemu "policistu John-u McLane-u", torej Bruce Willisu, ki ga v vojaški uniformi še nismo videli. Vlogo je sprejel za neverjetnih 22 milijonov dolarjev!!! Omenjeni igralec se sicer lahko pohvali z zavidljivo priljubljenostjo in vsestranskim talentom, tudi na glasbenem (Respect Yourself) in na podjetniškem področju (Planet Hollywood). V naših kinematografih pa si ga lahko ogledate še v vlogi roparja in sicer v filmu Bandits.

Zgodba govori o mlademu naredniku Thomasu W. Hartu, ki v najbolj krvavi in kruti vojni modernega sveta sodeluje v varnem zavetju, daleč od bojnih front. Je namreč sin pomembnega senatorja in zato uživa določene privilegije. Nekega dne je zadolžen za sicer povsem nedolžno nalogo na terenu, ki pa se sprevrže v nočno moro mladega vojaka. Skupaj s partnerjem padeta v zasedo, sopotnika ubijejo, Harta pa odpeljejo v vojno ujetništvo. Ko iz njega izvlečejo pomembne podatke, ga vržejo v taborišče k ostalim vojnim ujetnikom. Tam spozna ostarelega polkovnika McNamaro, ki se je šolal na slovitem West Pointu, a nikoli ni imel možnost okusiti vojne od blizu, saj je zaprt že od vpoklica. Harta nastanijo v barako 27. k navadnim vojakom, kljub temu, da ima višji čin, a ne dela problemov in se sprijazni z nastanitvijo. Kmalu zatem pa v taborišče pripeljejo še dva temnopolta ameriška pilota in ju prav tako nastanijo v barako 27 pod nadzorstvo mladega Harta. Stvari se začnejo zapletati, ko med vojaki izbruhne rasizem, kar pripelje do usmrtitve enega izmed temnopoltih pilotov, drugega pa obsodijo zaradi umora sovojaka. A McNamara doseže, da mu sodijo na nekakšnem internem vojnem sodišču, da bo pravici zadoščeno, kar pa se izkaže za krinko za pobeg 30 ujetnikov iz taborišča skupaj z McNamaro.

Film je zelo patriotski, kljub temu, da predstavi slabe strani ameriške mentalitete oziroma negativne lastnosti Američanov, a vse skupaj na koncu obrne v domoljubni zaključek in dejstvo, da je Amerika nedvomno velesila, tudi ko je govora o ponosu, pogumu in tovarištvu. Tudi ta film je močno pod vplivom dogodkov 11. septembra, kot že vrsta hollywoodskih stvaritev, ki smo jih videli letos, saj so popolnoma ameriško obarvani in povzdignjeni do neba. V ZDA so takšni filmi sicer deležni velike pozornosti, a izgubljajo občinstvo po svetu, ki se po dolčenem času teh filmov naveliča.