Andrew Largeman (Zach Braff) se po dolgih devetih letih ponovno vrne v svoj rodni kraj, na pogreb svoje matere. Že od rosne mladosti je odvisen od pomirjeval, kar pa ga posledično privede v stanje zamaknjenosti. Andrew vegitira, je ves čas zamišljen, brez življenjske volje. Njegov povratek domov pa mu da nov življenjski nazor. Spozna mlado patološko lažnivko Sam (Natalie Portman) in se vanjo nesmrtno zaljubi, hkrati pa se odloči, da bo končal z jemanjem tablet in začel končno živet normalno življenje.

Režiser, scenarist in igralec Zach Braff (Mladi zdravnik z malih ekranov) se je poslužil starih dobrih metod in naredil film v stilu sodobnega ameriškega neodvisnega filma, ki je dobil povod konec osemdesetih let s Soderberghovim Seks, Laži in Videotrakovi. Ta "žanr" odlikujejo samosvoj, nekonvencionalen pristop k pripovedovanju zgodbe, bister in duhovit scenarij in dovršena režija. Prav pri slednji se pa stvar zatakne. Sicer ni moč spregledati talenta mladega režiserja, vendar si od njega ni moč obetati kakšnih presežkov ameriške kinematografije. Stanje Zamaknjenosti je lov za izgubljenim časom, lov za iskanjem samega sebe, za iskanjem resnične, brezpogojne ljubezni, ki celi vse rane. Ljubezen je najboljše zdravilo in Braff jo s/v tem film najde. Iskren, duhovit in zabaven, nepretenciozen (kljub nekaterim (premalo) globokim, eksistencialističnim idejam), povsem enostaven film, ki apelira predvsem na mlajšo publiko. Generacija x se ponovno vrača na velika platna, pa čeprav je končna izvedba Stanja Zamaknjenosti bolj ali manj skopa.