Ada Monroe (Nicole Kidman) pride s svojim očetom, duhovnikom (Donald Sutherland) v mestece Cold Mountain. Njen pogled se zazre v Inmana (Jude Law), vendar sta oba preveč sramežljiva, da bi svoji ljubezni dovolila pridreti na dan. Vendar se njuna "sreča" kmalu konča, saj je Inman poklican v vojno - državljanska ameriška vojna. Ada mu obljubi, da ga bo čakala, in to še vedno počne, kljub mnogim preteklim letom. Potem ko Inman hudo ranjen pristane v bolnišnici, pa se odloči, da je zanj vojne konec. Odpravi se na dolgo pot domov k svoji Adi, domov v Cold Mountain.

Anthony Minghella je mojster velikih ljubezenskih zgodb. Po epskem in čutnem Angleškem Pacientu je tudi tokrat na filmskem platnu združil ljubezensko in vojno tematiko. Hladni vrh je tako kot omenjena Minghellova predhodna mojstrovina film, ki prepriča (skoraj) na celotni črti. Vizualno izredno lepo posnet film, prepričljiva, ganljiva zgodba, izjemna glasbena spremljava libanonskega skladatelja Gabriel Yareda, prepričljiva igra glavnih, predvsem pa stranskih akterjev. Morda pa je prav v zadnjem videti največjo pomanjkljivost filma. Nedvomno prelepa Nicole Kidman izpade kot zgubljena, indolentna diva sredi divjine, sredi kaosa. Tokrat ni tako prepričljiva, kot v večini filmov iz preteklosti. Celoten igralski nivo pa dvigne Renee Zellweger (dobitnica letošnjega Oskarja za stransko igralko), in to v trenutku, ko se pojavi na platnu. V vlogo preproste "kmečke dekline" vlije dovoljno mero komike, sentimentalnosti in predvsem preprostosti, prav zaradi sledečega pa dominira na platnu. Sicer ne bi mogel reči, da je to njena najboljša predstava dosedanje filmske kariere (oziroma da je to najboljša igra stranske igralke minulega leta), je pa zagotovo zaslužena dobitnica prestižne nagrade.

Hladni Vrh tako kot V Vrtincu dobi vse razsežnosti velikega voljo-ljubezenskega epa. Čeprav lepote ameriškega juga v filmu zamenjajo naravne lepote romunskih pokrajin (kjer je bil film posnet), film deluje povsem ameriško, ne samo na ravni zgodbe, temveč tudi z vidika pripovedovanja ter tradicionalnega režijskega pristopa. Vendar je Hladni Vrh eden izmed redkih, ki navduši tako idejno kot vizualno na platnu.