Tim Burton se vrača, tokrat v mnogo večjem slogu kot pred leti s predelavo Planeta Opic, ki se je sprevrgla v pravo polomijo. Velika Riba pa je tako drugačen, tako neobičajen film za Burtona, da ljubiteljem njegovih filmov pusti grenak priokus.

Edward Bloom (Albert Finney) je ostareli možakar, ki je vso življenje pripovedoval zgodbice, bajke o svojih velikih dogodivščinah, ki jih je tekom življenja doživel. Tako se podamo v pravljični svet z mladim Edwardom (Ewan McGregor), kjer ne manjka čarovnic, velikanov, volkodlakov, neobičajnih siamskih dvojčic in še mnogo drugih bizarnih likov. Vendar je Edward, sedaj, na smrtni postelji. Njegov sin Will (Billy Crudup), ki se je sčasoma popolnoma odtujil od očeta, si prizadeva ponovno zbližati z očetom.

Ekscentrik Tim Burton je že nekoliko krat navdušil s svojimi prekomerno ciničnimi, čudaškimi in duhovitimi filmi. Beetlejuice, Ed Wood, Edward Scissorhands, Batman, Batman se Vrača, Mars Napada! – vsi ti filmi imajo prepoznaven pečat Tima Burtona, ki si je tako ustvaril komercialen uspeh, kot tudi slavo in hvalo. Velika Riba nekako še ima določene prepoznavne Burtonove elemente, vendar so ti le bežni. Prav v teh pa Velika Riba najbolj navduši. Pravljični svet Edwardovih pripovedk je čisto tapravi Tim Burton. Vendar celotna zgodba predstavlja popoln odklon vsemu cinizmu in grotesknosti iz prejšnjih filmov. Tako postane Velika Riba ganljiva in topla, sentimentalna, skoraj (preveč) melodramatična zgodba. V tej prvini pa Burton ne navduši. Pa saj ne, da je Velika Riba zaradi tega povsem zgrešen film. Ne, vendarle kljub nekaterim izjemnim prizorom, sijajni igri Alberta Finneya in Jessice Lange, ostane notranje bolj prazen kot poln.