Tema, marsikdo se je boji, še sploh pa otroci. Vendar Tema ni film o strahu, fobiji, temveč je nov okultni horor. Ja, žanr se vrača, bojte se Teme.

Družinica, Maria (Lena Olin), Mark (Ian Glen), hčerka Regina (oskarjevka Anna Paquin) ter sinček Paul (Stephan Enquist) se vseli v hišo na samotnem predmestju, le deset minut oddaljeno od centra. Kaj pa je to takega? Počasi pa se začenjajo v hiši dogajati nerazumljive, čudne stvari.

Tema, kot grozljivka dostojno zastopa svoj žanr z napetimi, a žal premnogimi klišejskimi in zato predvidljivimi prizori, ki iskreno dejano ne dosežejo tistega »pravega strahu« pri gledalcu. Pa ne da so samo določeni prizori predvidljivi, tudi potek zgodbe se da naprej napovedati, čeprav te na koncu razplet preseneti. Vsaj mene je, pa to še ne pomeni da v pozitivnem smislu. Saj ne mislim razkriti konca, ne se bat. Na koncu postane Tema še ena izmed žanrskih, okultnih, nerazumljivih (z odprtim koncem, ki ima nedvomno mnogo razlag) in zapletenih grozljivk. Vse se razplete in ponovno zaplete, seveda na nivoju, vendar me je pot, katero film izbere, malce razočarala, povsem izčrpala, vendar pustila misliti še dolgo v noč. Nedvomno bi lahko film bolje dodelan, z manj že stokrat videnih prizorov, vendar pač tako je.

Film gledalca popolnoma izčrpa, tako psihično kot tudi fizično. Če lepo slediš poteku zgodbe in vsaj malo razumeš konec, se nedvomno počutiš, kot da bi pretekel maraton in bil deležen psihičnega mučenja, hkrati. Vendar se film splača videt, če že ne zaradi česar drugega, vsaj zato, da vas bo šokiral in razočaral.