Fenomen Dogme 95 se nadaljuje tudi v 21. stoletje. V zbirko uspešnih in kvalitetnih filmov, kot npr. Lom valov, Praznovanje, Italjanščina za začetnike, Idioti, itd. bo tako vstopil tudi najnovejši pri nas videni film, narejen po pravilih Dogme 95. Odpri Srce je dober film, vendar ne tako, da bi upravičeno bil deležen družbe omenjenih filmov. Minimalizem, tudi takšen filmski pristop, posebna tehnika snemanja in nenavadna (dokaj nenormalna) zgodba, sodijo v smernice Dogme 95 (poleg še veliko drugih). Ravno v zadnjem elementu Odpri Srce izstopa. Povsem navadna, vsakdanja situacija. To se dogaja povsod. Morda film prav zaradi te vsakdanjosti ne doseže popolnega uspeha, čeprav me je prav to najbolj fasciniralo.

Cecile (Sonja Richter) in Joachim (Nikolaj Lie Kaas) sta mlad par, zaljubljen do ušes. Nameravata se poročiti, vendar je njuna skupna pot postavljena na preizkušnjo z nesrečo Joachima. Udeležen je v prometni nesreči, ko ga Marie (Paprika Steen) nehote zbije s ceste. Joachim postane paraliziran od vratu navzdol. Niels (Mads Mikkelsen), Mariein mož in oče treh otrok, pa sčasoma postane moralna podpora Cecile, med njima pa se začne plesti strastno ljubezensko razmerje.

Scenarij vsebuje polno duhovitih, pikrih in enkratnih dialogov. Tudi režiserka, Susanne Bier, opravi svojo nalogo dokaj dobro. Edina velika pomanjkljivost je v dodelavi karakterjev do njihove popolnosti. Sploh je to opazno pri glavni junakinji Cecile. Sonja Richter je sicer zelo dobro uprizorila potrto, nesrečno, mladostno, ljubezni iskajočo Cecile, vendar bi lahko režiserka njen lik razvila bolj natančno. Nekako so prizori, kjer enostavno nisem vedel kako si naj njene reakcije zamišljam, ali kot pozitivne ali negativne. Ostali liki in igralci, ki so jih oživili, so izjemni. Od potrtega, zajedljivega in pikrega Joachima (Nikolaj Lie Kaas), do Hanne (Birthe Neumann) –majhna vloga, ki pa jo Neumannova zelo prepričljivo in učinkovito odigra), pa tudi do Marie (Paprika Steen), ki je nedvomno najboljša točka filma. Glede Nielsa pa tako. Njegova dejanja ne vzbujajo simpatij pri gledalcu, kljub njegovemu razumljivemu notranjemu razcepu. Enostavno pa se nisem hotel najti v liku, takšnem kot Niels je, pa čeprav me je Mads Mikkelsen prepričal s svojim igranjem.

Odpri Srce je nedvomno mnogo boljši od večine ameriških filmov, ki se trenutno vrtijo po slovenskih kinih, vendar sem vseeno pričakoval mnogo več. Tako ne more odlična poanta in povsem vsakdanja situacija popraviti slabega vtisa glede karakterizacije glavnih akterjev.